Stara imena mesecev

Slovenski jezik je bogat z zgodovino in tradicijo, kar se kaže tudi v imenih mesecev. Preden so se uveljavila današnja imena mesecev, so ljudje uporabljali stara imena, ki so odražala naravne pojave, opravila in druge pomembne značilnosti vsakega obdobja v letu.

Ta imena niso bila zgolj besede – bile so zgodbe, ki so pripovedovale o naravi, delu in življenju na slovenskih tleh. Skozi ta imena lahko začutimo utrip preteklosti in spoznamo, kako tesno so bili naši predniki povezani z naravo in letnimi časi.

V tem članku bomo raziskali ta stara imena, njihov izvor in pomen ter jih primerjali s sodobnimi imeni mesecev, ki so v uporabi danes.

Domača/stara imena mesecev

MesecStaro ime meseca
Januar
Januar je ime dobil po rimskem bogu prehodov, vrat in začetkov.
Prosinec
Prosinec izhaja iz "prositi" in "proso". Januar je bil pogosto zaznamovan kot lačen zimski mesec, poln želja po obilju hrane, predvsem prosa, ki je bilo ključno žito v prehrani starih Slovencev. Proso je bogato z vitamini in simbolizira rodovitnost in obilje.
Februar
Februar izvira iz latinske besede "februum," kar pomeni očiščevanje.
Svečan
Izvira iz slovenskih ljudskih tradicij in običajev. Ta staro ime se navezuje na besedo "sveča". Februar je namreč mesec, ko so ljudje prižigali sveče za svetlobo in toplino, saj so bili dnevi še vedno kratki in temni.
Marec
Ime marec izhaja iz latinske besede "Martius," ki je bila poimenovana po rimskem bogu vojne, Marsu. Za Rimljane prvi mesec v letu.
Sušec
Sušec označuje čas, ko se zemlja po zimskem obdobju začne sušiti in pripravljati na pomladne dejavnosti.
April
Ime april izhaja iz latinske besede "aperire" (odpreti), kar simbolizira prebujanje narave po zimi. Lahko pa je povezano tudi z boginjo Afrodito (Venus), kateri je bil ta mesec posvečen.
Mali traven
Mali traven je dobil ime po prvih mladih travah, ki začnejo poganjati v tem mesecu, kar označuje začetek rastne sezone.
Maj
Ime maj izhaja iz latinske besede "Maius," poimenovane po rimski boginji plodnosti Maji, in simbolizira čas polnega prebujanja narave in vrhunca plodnosti.
Veliki traven
Veliki traven je dobil ime po bujni rasti trave, ki doseže vrhunec v tem mesecu, kar simbolizira obdobje obilja in intenzivnih kmetijskih dejavnosti.
Junij
Ime junij izhaja iz latinske besede "Junius," poimenovane po rimski boginji Juno, ki je bila zaščitnica žensk, družine in zakona.
Rožnik
Rožnik je dobil ime po cvetenju številnih rož v tem mesecu, kar simbolizira obdobje polnega razcveta in naravne lepote.
Julij
Ime julij izhaja iz imena rimskega vojskovodje in diktatorja Julija Cezarja, ki se je rodil v tem mesecu in je imel pomembno vlogo v rimski zgodovini.
Mali srpan
Mali srpan je dobil ime po začetku prve žetve, ko so kmetje uporabljali majhne srpe za spravilo pridelkov, kar označuje pomemben čas kmečkih opravil.
Avgust
Ime avgust izhaja iz imena prvega rimskega cesarja Avgusta, ki je v tem mesecu dosegel pomembne zmage in prispeval k razvoju rimskega imperija.
Veliki srpan
Veliki srpan je dobil ime po vrhuncu žetve, ko so kmetje uporabljali velike srpe za spravilo pridelkov, kar označuje čas intenzivnih kmečkih opravil.
September
Ime september izhaja iz latinske besede "septem" (sedem), saj je bil prvotno sedmi mesec v rimskem koledarju.
Kimavec
Kimavec je dobil ime po vejah dreves, ki se upogibajo pod težo zrelega sadja, kar označuje čas obiranja plodov.
Oktober
Ime oktober izhaja iz latinske besede "octo" (osem), saj je bil prvotno osmi mesec v rimskem koledarju.
Vinotok
Vinotok je dobil ime po trgatvi grozdja in pridelavi vina, kar označuje čas, ko so vinogradi polni zrelega grozdja, pripravljenega za spravilo.
November
Ime november izhaja iz latinske besede "novem" (devet), saj je bil prvotno deveti mesec v rimskem koledarju.
Listopad
Listopad je dobil ime po padanju listov z dreves, kar označuje čas, ko drevesa izgubljajo listje in se narava pripravlja na zimo.
December
Ime december izhaja iz latinske besede "decem" (deset), saj je bil prvotno deseti mesec v rimskem koledarju.
Gruden
Gruden je dobil ime po zmrznjenih grudah zemlje, kar označuje čas, ko zemlja postane trda zaradi nizkih temperatur in mraz

Izvor starih imen mesecev

Stara imena za mesece izvirajao iz opazovanja narave in vsakodnevnih dejavnosti, ki so zaznamovale življenje naših prednikov.

Imena, kot je “Svečan” za februar, niso bila zgolj besede – bila so odsev življenja, kjer so sveče prinašale svetlobo v najtemnejših dneh leta. Ko je prišel junij, so ga poimenovali “Rožnik” zaradi množice cvetov, ki so krasili travnike in vrtove.

Uporaba skozi zgodovino

Ta stara imena so se uporabljala v vsakdanjem življenju in so bila del ljudske kulture. V kmečkem okolju so imena mesecev igrala ključno vlogo pri določanju kmetijskih del in praznikov.

Kmetje so vedeli, da je “Sušec” (marec) čas, ko se začne sušenje zemlje po zimskih mesecih, kar je pomenilo začetek priprave polj za setev.

Ta imena so se uporabljala tudi v ljudskih pesmih, pripovedkah in običajih, kar je pomagalo pri ohranjanju teh izrazov skozi generacije.

Kako so meseci dobili imena (stara in moderna) bolj podrobno

Imena mesecev v slovenskem jeziku skrivajo bogato zgodovino in kulturno dediščino, ki se razteza od starih slovenskih imen, kot so prosinec in rožnik, do sodobnih, kot sta januar in junij. Medtem ko stara imena odražajo naravne pojave in kmečka opravila, sodobna izvirajo iz rimskega koledarja.

Oglejmo si, kako so prišli do teh imen

Januar

Klasični januar je dobil ime po Janusu, rimskem bogu prehodov, vrat in začetkov. Janus je bil pogosto upodobljen z dvema obrazoma, saj je lahko gledal tako v preteklost kot v prihodnost. Ime “januar” izhaja iz latinske besede “Ianuarius”, ki je bila poimenovana po bogu Janusu.

Rimljani so Janusu pripisovali nadzor nad začetki in prehodi, zato je bil prvi mesec v letu posvečen prav njemu. Januar je simboliziral nov začetek in prehod iz starega leta v novo leto, kar je bilo v skladu z Janusovim poslanstvom. Poleg tega so se Rimljani obračali na Janusa ob začetkih pomembnih dogodkov in odločitev, saj so verjeli, da jim lahko prinese srečo in blagoslov.

Ime januar je tako globoko zakoreninjeno v rimski mitologiji in kulturi, kar odraža pomen, ki so ga stari Rimljani pripisovali začetkom in prehodom v življenju.

Prosinec

Slovensko ime za januar je “prosinec,” kar je povezano z izrazi “prositi” in “proso”. Januar je bil pogosto zaznamovan kot lačen zimski mesec, poln želja po obilju hrane, predvsem prosa, ki je bilo ključno žito v prehrani starih Slovencev. Proso je bogato z vitamini in simbolizira rodovitnost in obilje.

Ime “prosinec” ne izraža le hrepenenja po hrani in rodovitnosti, temveč tudi simbolizira naravno svetlobo, ki prinaša novo leto in nove začetke.

Ime “prosinec” je torej večplastno, združuje tako pomen prositve za blagoslov in dobro letino kot tudi naravni pojav večje prisotnosti sončne svetlobe, ki prekinja temne zimske dni.

Februar

Februar je drugi mesec v gregorijanskem koledarju in je edini mesec, ki ima 28 dni v običajnih letih in 29 dni v prestopnih letih. Ime “februar” izvira iz latinske besede “februum,” kar pomeni očiščevanje. Ta mesec je bil poimenovan po starem rimskem prazniku “Februa,” ki je bil posvečen očiščevanju in obredom za odganjanje zlih duhov.

V stari Rimski republiki so v tem mesecu prirejali različne obrede očiščevanja, da bi se pripravili na novo leto, ki je nekoč nastopilo v marcu. Tako so februarja izvajali obrede očiščevanja in sprave, da bi se očistili grehov in pripravili na pomladne dejavnosti.

Svečan

Ime “svečan” je torej povezano s potrebo po svetlobi in toplini v zimskem času ter simbolizira pričakovanje svetlejših in toplejših dni, ki prihajajo s pomladjo. Sveče so bile v tem času pomemben del vsakdanjega življenja, saj so ljudem omogočale, da so kljub kratkim dnevom in dolgi temi opravljali svoje vsakodnevne dejavnosti.

Ime “svečan” za mesec februar izvira iz slovenskih ljudskih tradicij in običajev. Ta staro ime se navezuje na besedo “sveča”. Februar je namreč mesec, ko so ljudje prižigali sveče za svetlobo in toplino, saj so bili dnevi še vedno kratki in temni. Sveče so bile simbolično povezane z upanjem in pričakovanjem daljših dni ter koncem zime.

V preteklosti je bil februar tudi čas praznovanj in verskih obredov, povezanih s svečami. Eden izmed takšnih obredov je Svečnica (2. februar), krščanski praznik, ko se blagoslavljajo sveče. Sveče so bile pomemben del vsakdanjega življenja, saj so ljudem omogočale opravljanje vsakodnevnih dejavnosti kljub pomanjkanju dnevne svetlobe.

Tako ime “svečan” ne izraža le praktične potrebe po svetlobi v tem času, ampak tudi simbolično pomen sveč kot prinašalk svetlobe, topline in upanja na prihod pomladi.

Marec

Ime marec izhaja iz latinske besede “Martius,” ki je bila poimenovana po rimskem bogu vojne, Marsu. Mars je bil pomemben bog v rimskem panteonu, povezan z vojno in kmetijstvom, saj je bil tudi zaščitnik rimskih poljedelcev. Marec je bil prvotno prvi mesec rimskega koledarja in je simboliziral začetek vojnih kampanj in kmetijskih del, kar je bilo značilno za pomladno obdobje, ko so se začele nove sezone.

V rimskem koledarju je bil marec mesec, ko so se začele vojskovanja po zimskem mirovanju, in je bil posvečen Marsu kot zaščitniku vojakov in poljedelcev. Z uvedbo julijanskega koledarja je marec postal tretji mesec v letu, vendar je ohranil svoje ime in pomen, povezan z rimskim bogom Marsom.

Sušec

Slovensko staro ime za mesec marec je sušec. Ime “sušec” izhaja iz slovenskih tradicionalnih poimenovanj mesecev, ki so bila povezana z naravnimi pojavi in kmečkimi opravili. Sušec označuje čas, ko se zemlja po zimskem obdobju začne sušiti in pripravljati na pomladne dejavnosti.

V tem obdobju so kmetje opazovali, kako se zemlja suši in postaja primerna za oranje in setev. Marec je bil mesec, ko so začeli pripravljati polja za novo sezono kmetijskih del. Ime “sušec” tako izraža naravne spremembe, ki se dogajajo v tem času, ko se zimska vlaga umika in zemlja postaja suha in pripravljena za obdelavo.

April

April je četrti mesec v gregorijanskem koledarju in njegovo ime izhaja iz latinske besede “Aprilis”. Obstaja več teorij o izvoru tega imena. Ena teorija predlaga, da ime april izhaja iz latinske besede “aperire,” kar pomeni odpreti. To naj bi simboliziralo čas, ko se narava ponovno odpira in prebuja po zimskem obdobju. Cvetovi začnejo cveteti, drevesa poganjati listje, in zemlja se pripravlja na novo rastno sezono.

Druga teorija predlaga, da je ime april povezano z grško boginjo Afrodito (latinsko Venus), saj je bil ta mesec posvečen njej. April je bil namreč mesec, ko so Rimljani praznovali praznik Veneralia, posvečen boginji ljubezni in lepote.

Mali traven

Slovensko staro ime za mesec april je mali traven. To ime izhaja iz naravnih pojavov, ki so značilni za ta čas v letu. April je mesec, ko se začnejo pojavljati prve mlade trave in cvetlice. Trava začne poganjati in pokrivati travnike, kar simbolizira začetek rastne sezone. Zato so ga poimenovali “mali traven”. Ime označuje, da je to obdobje, ko se narava začne prebuditi in pripravlja na bujno rast, ki bo vrhunec dosegla v maju (veliki traven).

V preteklosti so kmetje in prebivalci slovenskih dežel pozorno spremljali spremembe v naravi, saj so bile te pomembne za njihovo kmetijsko delo. Mali traven je bil mesec, ko so začeli s prvimi setvami in drugimi pomladnimi opravili.

Maj

Maj je peti mesec v gregorijanskem koledarju in njegovo ime izhaja iz latinske besede “Maius,” ki je bila poimenovana po rimski boginji plodnosti Maji. Maja je bila mati Merkurja in hči Atlasa, in Rimljani so jo častili kot boginjo pomladi in rasti. V rimskem koledarju je maj simboliziral čas, ko se narava polno prebuja in ko je plodnost v svojem vrhuncu.

Ime maj tako simbolizira čas, ko so polja in vrtovi polni življenja, in ko je rast in cvetenje v polnem razcvetu. Ta mesec je bil povezan s praznovanji in obredi, ki so slavili plodnost in rast, kar je odražalo pomembnost kmetijskih dejavnosti in naravnih ciklov za starodavne Rimljane.

Veliki traven

Slovensko staro ime za mesec maj je veliki traven. To ime izhaja iz naravnih pojavov, ki so značilni za ta čas v letu. Maj je mesec, ko trava bujno raste in doseže svoj vrhunec. Ime “veliki traven” tako označuje obdobje, ko so travniki in polja prekriti z gosto, zeleno travo. Medtem ko mali traven (april) označuje začetek rasti trave, veliki traven (maj) predstavlja čas, ko je trava najbolj bujna in zrela.

Kmetje so v tem obdobju začeli priprave na košnjo in spravilo sena, kar je bilo pomembno za prehrano živine. Veliki traven je bil mesec obilja in priprave na poletno sezono, ko so bile kmetijske dejavnosti v polnem zamahu.

Junij

Junij je šesti mesec v gregorijanskem koledarju. Ime junij izhaja iz latinske besede “Junius,” ki je bila poimenovana po rimski boginji Juno. Juno je bila žena Jupitra in boginja zakona, zaščitnica žensk in skrbnica družinskega življenja. Rimljani so častili Juno kot boginjo, ki je prinašala blaginjo in zaščito družini in domu.

V rimskem koledarju je junij simboliziral čas svetlobe in rasti, ko so dnevi postajali daljši in toplejši. Ta mesec je bil povezan tudi s porokami in praznovanji, ki so slavila ljubezen in zvestobo, kar odraža pomembnost Juno kot boginje zakona.

Rožnik

Slovensko staro ime za mesec junij je rožnik. Ime “rožnik” izhaja iz naravnih pojavov, ki so značilni za ta čas v letu. Junij je mesec, ko cvetijo številne rože, travniki in vrtovi so polni cvetja in barv. Ime “rožnik” označuje obdobje, ko je narava v polnem razcvetu in ko so cvetlice najlepše in najbolj bujne.

Rožnik je bil čas, ko so kmetje in vrtnarji obdelovali svoje vrtove in polja, da bi zagotovili dobro letino. Cvetenje rož je simboliziralo rodovitnost in obilje, kar je bilo pomembno za kmetijsko dejavnost in preživetje skupnosti. Poleg tega so junij uporabljali za različne praznike in obrede, ki so slavili lepoto narave in pomen cvetja.

Julij

Julij je sedmi mesec v gregorijanskem koledarju in je dobil ime po rimskem vojskovodji in diktatorju Juliju Cezarju. Julij je bil prvotno imenovan “Quintilis,” kar pomeni peti mesec, saj je bil v rimskem koledarju, ki se je začel z marcem, peti mesec v letu. Leta 44 pr. n. št. je bil mesec preimenovan v julij v čast Julija Cezarja, ki se je rodil v tem mesecu.

Julij Cezar je bil pomembna figura v rimski zgodovini, znan po svoji vlogi v razširitvi rimskega imperija in uvedbi julijanskega koledarja, ki je bil predhodnik sodobnega gregorijanskega koledarja. Preimenovanje meseca v julij je bil način, kako so Rimljani počastili njegove dosežke in vpliv.

Mali srpan

Slovensko staro ime za mesec julij je mali srpan. Ime “mali srpan” izhaja iz tradicionalnih kmečkih opravil, povezanih s tem časom v letu. Julij je bil mesec, ko so kmetje začeli s prvo žetvijo pridelkov, predvsem žit, s pomočjo majhnih srpov.

V tem obdobju so bile žetve pomemben del kmečkega življenja, saj je bila to prva faza spravila pridelkov, ki je zagotovila hrano za prihajajoče mesece. Ime “mali srpan” tako označuje obdobje, ko so začeli s spravilom zrelih pridelkov, pri čemer so uporabljali manjše srpe. To ime je odraz sezonskih opravil in pomena kmetijstva v življenju naših prednikov.

Avgust

Avgust je osmi mesec v gregorijanskem koledarju in je dobil ime po prvem rimskem cesarju Avgustu (Gaju Oktavijanu Cezarju Avgustu). Avgust je bil prvotno imenovan “Sextilis,” kar pomeni šesti mesec, saj je bil v rimskem koledarju, ki se je začel z marcem, šesti mesec v letu. Leta 8 pr. n. št. je bil mesec preimenovan v avgust v čast cesarju Avgustu, ki je v tem mesecu dosegel več pomembnih vojaških in političnih zmag.

Avgust je bil pomemben mesec za Rimljane, saj je označeval čas, ko se je začelo obdobje žetve in praznovanj. Cesar Avgust je bil znan po svoji vlogi pri ustanovitvi rimskega imperija in reformah, ki so prispevale k stabilnosti in blaginji države. Preimenovanje meseca v avgust je bilo način, kako so Rimljani počastili njegove dosežke in vpliv.

Veliki srpan

Slovensko staro ime za mesec avgust je veliki srpan. Ime “veliki srpan” izhaja iz tradicionalnih kmečkih opravil, povezanih s tem časom v letu. Avgust je bil mesec, ko so kmetje v polnem zamahu želi pridelke, pri čemer so uporabljali velike srpe.

V tem obdobju so bile žetve vrhunca, saj so kmetje spravljali glavnino svojih pridelkov. Veliki srpan je označeval čas, ko je bilo polno delo na poljih, spravilo žita in priprava na zimo. Ime “veliki srpan” tako odraža pomembnost tega meseca za kmetijsko dejavnost in preživetje skupnosti.

September

September je deveti mesec v gregorijanskem koledarju in njegovo ime izhaja iz latinske besede “Septem,” kar pomeni sedem. V starem rimskem koledarju, ki se je začel z marcem, je bil september dejansko sedmi mesec v letu. Ko so Rimljani kasneje uvedli julijanski koledar in premaknili začetek leta na januar, je september obdržal svoje ime, kljub temu, da je postal deveti mesec.

Septembra so Rimljani običajno začeli spravilo poznejših pridelkov in priprave na prihajajočo zimo. Ime je torej povezano z njegovo zgodovinsko umestitvijo v koledarju in ne z značilnostmi meseca samega.

Kimavec

Slovensko staro ime za mesec september je kimavec. Ime “kimavec” izhaja iz opazovanja naravnih pojavov in kmečkih opravil, značilnih za ta čas v letu. Beseda “kimati” pomeni nagibati ali upogibati, kar se nanaša na veje dreves, ki se v tem času upogibajo pod težo zrelega sadja.

September je bil čas obiranja plodov, ko so veje dreves bile polne zrelih jabolk, hrušk, sliv in drugih sadežev. Te veje so se pogosto kimale oziroma nagibale pod težo sadja, kar je dalo mesecu ime. Poleg tega je bil september pomemben čas za spravilo in shranjevanje hrane za zimo.

Oktober

Oktober je deseti mesec v gregorijanskem koledarju in njegovo ime izhaja iz latinske besede “Octo,” kar pomeni osem. V starem rimskem koledarju, ki se je začel z marcem, je bil oktober dejansko osmi mesec v letu. Ko so Rimljani kasneje uvedli julijanski koledar in premaknili začetek leta na januar, je oktober obdržal svoje ime, kljub temu, da je postal deseti mesec.

V rimskem koledarju je oktober označeval začetek žetve in priprave na zimo. Rimljani so v tem času opravljali različne obrede in praznovanja, povezane s koncem letine in začetkom hladnejšega obdobja.

Po čem je dobil ime mesec vinotok?

Slovensko staro ime za mesec oktober je vinotok. Ime “vinotok” izhaja iz naravnih pojavov in kmečkih opravil, značilnih za ta čas v letu. Oktober je bil mesec, ko so se začele trgatve grozdja in pridelava vina. Ime “vinotok” označuje obdobje, ko so vinogradi polni zrelega grozdja, pripravljeni za trgatev.

Trgatev je bila pomemben dogodek v kmečkem življenju, saj je pridelava vina igrala ključno vlogo v prehrani in kulturi. Poleg tega je bilo vino pomemben del praznovanj in družabnega življenja. Ime “vinotok” tako odraža pomembnost tega meseca za pridelavo vina in kulturne dejavnosti, povezane s trgatvijo.

November

November je enajsti mesec v gregorijanskem koledarju in njegovo ime izhaja iz latinske besede “Novem,” kar pomeni devet. V starem rimskem koledarju, ki se je začel z marcem, je bil november dejansko deveti mesec v letu. Ko so Rimljani kasneje uvedli julijanski koledar in premaknili začetek leta na januar, je november obdržal svoje ime, kljub temu, da je postal enajsti mesec.

V rimskem koledarju je november označeval konec letine in začetek priprave na zimo. Rimljani so v tem času opravljali različne obrede in praznovanja, povezane s koncem kmetijskega leta in pripravo na hladnejše mesece.

Listopad

Slovensko staro ime za mesec november je listopad. Ime “listopad” izhaja iz naravnih pojavov, ki so značilni za ta čas v letu. November je mesec, ko drevesa množično izgubljajo liste, kar ustvarja slikovit prizor padanja listov na tla. Beseda “listopad” je sestavljena iz besed “list” in “padati”, kar natančno opisuje ta naravni pojav.

V preteklosti so ljudje opazovali spremembe v naravi in jih povezovali s časom in opravili, ki so bila potrebna. Ime listopad označuje obdobje, ko se narava pripravlja na zimo, listje pa odpadne z dreves, kar je bil jasen znak za kmete, da je čas za zaključek jesenskih del in pripravo na zimo.

December

December je dvanajsti mesec v gregorijanskem koledarju in njegovo ime izhaja iz latinske besede “Decem,” kar pomeni deset. V starem rimskem koledarju, ki se je začel z marcem, je bil december dejansko deseti mesec v letu. Ko so Rimljani kasneje uvedli julijanski koledar in premaknili začetek leta na januar, je december obdržal svoje ime, kljub temu, da je postal dvanajsti mesec.

December je bil čas praznovanj in obredov, ki so označevali konec starega leta in začetek novega. Rimljani so v tem času praznovali Saturnalia, praznik posvečen bogu Saturna, ki je bil čas veselja, obdarovanja in sprostitve družbenih norm.

Gruden

Slovensko staro ime za mesec december je gruden. Ime “gruden” izhaja iz naravnih pojavov in kmečkih opravil, značilnih za ta čas v letu. Beseda “gruden” pomeni zmrznjena gruda zemlje. December je mesec, ko zemlja zmrzne in se oblikujejo grudasti kosi zemlje zaradi mraza.

V preteklosti so ljudje opazovali spremembe v naravi in jih povezovali z imeni mesecev. Gruden je bil čas, ko so se temperature spustile in zemlja je postala trda in neprimerna za obdelavo. Ime “gruden” tako označuje obdobje, ko se narava pripravlja na zimo in zemlja zmrzne.

Kateri mesec pa je vaš najljubši? Zapišite v komentar spodaj.

5/5 - (14 glasov)

Similar Posts