Stara imena mesecev
Slovenski jezik je bogat z zgodovino in tradicijo, kar se kaže tudi v imenih mesecev. Preden so se uveljavila današnja imena mesecev, so ljudje uporabljali stara imena, ki so odražala naravne pojave, opravila in druge pomembne značilnosti vsakega obdobja v letu.
Ta imena niso bila zgolj besede – bile so zgodbe, ki so pripovedovale o naravi, delu in življenju na slovenskih tleh. Skozi ta imena lahko začutimo utrip preteklosti in spoznamo, kako tesno so bili naši predniki povezani z naravo in letnimi časi.
V tem članku bomo raziskali ta stara imena, njihov izvor in pomen ter jih primerjali s sodobnimi imeni mesecev, ki so v uporabi danes.
Domača/stara imena mesecev
Mesec | Staro ime meseca |
---|---|
Januar Januar je ime dobil po rimskem bogu prehodov, vrat in začetkov. | Prosinec Prosinec izhaja iz "prositi" in "proso". Januar je bil pogosto zaznamovan kot lačen zimski mesec, poln želja po obilju hrane, predvsem prosa, ki je bilo ključno žito v prehrani starih Slovencev. Proso je bogato z vitamini in simbolizira rodovitnost in obilje. |
Februar Februar izvira iz latinske besede "februum," kar pomeni očiščevanje. | Svečan Izvira iz slovenskih ljudskih tradicij in običajev. Ta staro ime se navezuje na besedo "sveča". Februar je namreč mesec, ko so ljudje prižigali sveče za svetlobo in toplino, saj so bili dnevi še vedno kratki in temni. |
Marec Ime marec izhaja iz latinske besede "Martius," ki je bila poimenovana po rimskem bogu vojne, Marsu. Za Rimljane prvi mesec v letu. | Sušec Sušec označuje čas, ko se zemlja po zimskem obdobju začne sušiti in pripravljati na pomladne dejavnosti. |
April Ime april izhaja iz latinske besede "aperire" (odpreti), kar simbolizira prebujanje narave po zimi. Lahko pa je povezano tudi z boginjo Afrodito (Venus), kateri je bil ta mesec posvečen. | Mali traven Mali traven je dobil ime po prvih mladih travah, ki začnejo poganjati v tem mesecu, kar označuje začetek rastne sezone. |
Maj Ime maj izhaja iz latinske besede "Maius," poimenovane po rimski boginji plodnosti Maji, in simbolizira čas polnega prebujanja narave in vrhunca plodnosti. | Veliki traven Veliki traven je dobil ime po bujni rasti trave, ki doseže vrhunec v tem mesecu, kar simbolizira obdobje obilja in intenzivnih kmetijskih dejavnosti. |
Junij Ime junij izhaja iz latinske besede "Junius," poimenovane po rimski boginji Juno, ki je bila zaščitnica žensk, družine in zakona. | Rožnik Rožnik je dobil ime po cvetenju številnih rož v tem mesecu, kar simbolizira obdobje polnega razcveta in naravne lepote. |
Julij Ime julij izhaja iz imena rimskega vojskovodje in diktatorja Julija Cezarja, ki se je rodil v tem mesecu in je imel pomembno vlogo v rimski zgodovini. | Mali srpan Mali srpan je dobil ime po začetku prve žetve, ko so kmetje uporabljali majhne srpe za spravilo pridelkov, kar označuje pomemben čas kmečkih opravil. |
Avgust Ime avgust izhaja iz imena prvega rimskega cesarja Avgusta, ki je v tem mesecu dosegel pomembne zmage in prispeval k razvoju rimskega imperija. | Veliki srpan Veliki srpan je dobil ime po vrhuncu žetve, ko so kmetje uporabljali velike srpe za spravilo pridelkov, kar označuje čas intenzivnih kmečkih opravil. |
September Ime september izhaja iz latinske besede "septem" (sedem), saj je bil prvotno sedmi mesec v rimskem koledarju. | Kimavec Kimavec je dobil ime po vejah dreves, ki se upogibajo pod težo zrelega sadja, kar označuje čas obiranja plodov. |
Oktober Ime oktober izhaja iz latinske besede "octo" (osem), saj je bil prvotno osmi mesec v rimskem koledarju. | Vinotok Vinotok je dobil ime po trgatvi grozdja in pridelavi vina, kar označuje čas, ko so vinogradi polni zrelega grozdja, pripravljenega za spravilo. |
November Ime november izhaja iz latinske besede "novem" (devet), saj je bil prvotno deveti mesec v rimskem koledarju. | Listopad Listopad je dobil ime po padanju listov z dreves, kar označuje čas, ko drevesa izgubljajo listje in se narava pripravlja na zimo. |
December Ime december izhaja iz latinske besede "decem" (deset), saj je bil prvotno deseti mesec v rimskem koledarju. | Gruden Gruden je dobil ime po zmrznjenih grudah zemlje, kar označuje čas, ko zemlja postane trda zaradi nizkih temperatur in mraz |
Izvor starih imen mesecev
Stara imena za mesece izvirajao iz opazovanja narave in vsakodnevnih dejavnosti, ki so zaznamovale življenje naših prednikov.
Imena, kot je “Svečan” za februar, niso bila zgolj besede – bila so odsev življenja, kjer so sveče prinašale svetlobo v najtemnejših dneh leta. Ko je prišel junij, so ga poimenovali “Rožnik” zaradi množice cvetov, ki so krasili travnike in vrtove.
Uporaba skozi zgodovino
Ta stara imena so se uporabljala v vsakdanjem življenju in so bila del ljudske kulture. V kmečkem okolju so imena mesecev igrala ključno vlogo pri določanju kmetijskih del in praznikov.
Kmetje so vedeli, da je “Sušec” (marec) čas, ko se začne sušenje zemlje po zimskih mesecih, kar je pomenilo začetek priprave polj za setev.
Ta imena so se uporabljala tudi v ljudskih pesmih, pripovedkah in običajih, kar je pomagalo pri ohranjanju teh izrazov skozi generacije.
Kako so meseci dobili imena (stara in moderna) bolj podrobno
Imena mesecev v slovenskem jeziku skrivajo bogato zgodovino in kulturno dediščino, ki se razteza od starih slovenskih imen, kot so prosinec in rožnik, do sodobnih, kot sta januar in junij. Medtem ko stara imena odražajo naravne pojave in kmečka opravila, sodobna izvirajo iz rimskega koledarja.
Oglejmo si, kako so prišli do teh imen
Januar
Klasični januar je dobil ime po Janusu, rimskem bogu prehodov, vrat in začetkov. Janus je bil pogosto upodobljen z dvema obrazoma, saj je lahko gledal tako v preteklost kot v prihodnost. Ime “januar” izhaja iz latinske besede “Ianuarius”, ki je bila poimenovana po bogu Janusu.
Rimljani so Janusu pripisovali nadzor nad začetki in prehodi, zato je bil prvi mesec v letu posvečen prav njemu. Januar je simboliziral nov začetek in prehod iz starega leta v novo leto, kar je bilo v skladu z Janusovim poslanstvom. Poleg tega so se Rimljani obračali na Janusa ob začetkih pomembnih dogodkov in odločitev, saj so verjeli, da jim lahko prinese srečo in blagoslov.
Ime januar je tako globoko zakoreninjeno v rimski mitologiji in kulturi, kar odraža pomen, ki so ga stari Rimljani pripisovali začetkom in prehodom v življenju.
Prosinec
Slovensko ime za januar je “prosinec,” kar je povezano z izrazi “prositi” in “proso”. Januar je bil pogosto zaznamovan kot lačen zimski mesec, poln želja po obilju hrane, predvsem prosa, ki je bilo ključno žito v prehrani starih Slovencev. Proso je bogato z vitamini in simbolizira rodovitnost in obilje.
Ime “prosinec” ne izraža le hrepenenja po hrani in rodovitnosti, temveč tudi simbolizira naravno svetlobo, ki prinaša novo leto in nove začetke.
Ime “prosinec” je torej večplastno, združuje tako pomen prositve za blagoslov in dobro letino kot tudi naravni pojav večje prisotnosti sončne svetlobe, ki prekinja temne zimske dni.
Februar
Februar je drugi mesec v gregorijanskem koledarju in je edini mesec, ki ima 28 dni v običajnih letih in 29 dni v prestopnih letih. Ime “februar” izvira iz latinske besede “februum,” kar pomeni očiščevanje. Ta mesec je bil poimenovan po starem rimskem prazniku “Februa,” ki je bil posvečen očiščevanju in obredom za odganjanje zlih duhov.
V stari Rimski republiki so v tem mesecu prirejali različne obrede očiščevanja, da bi se pripravili na novo leto, ki je nekoč nastopilo v marcu. Tako so februarja izvajali obrede očiščevanja in sprave, da bi se očistili grehov in pripravili na pomladne dejavnosti.
Svečan
Ime “svečan” je torej povezano s potrebo po svetlobi in toplini v zimskem času ter simbolizira pričakovanje svetlejših in toplejših dni, ki prihajajo s pomladjo. Sveče so bile v tem času pomemben del vsakdanjega življenja, saj so ljudem omogočale, da so kljub kratkim dnevom in dolgi temi opravljali svoje vsakodnevne dejavnosti.
Ime “svečan” za mesec februar izvira iz slovenskih ljudskih tradicij in običajev. Ta staro ime se navezuje na besedo “sveča”. Februar je namreč mesec, ko so ljudje prižigali sveče za svetlobo in toplino, saj so bili dnevi še vedno kratki in temni. Sveče so bile simbolično povezane z upanjem in pričakovanjem daljših dni ter koncem zime.
V preteklosti je bil februar tudi čas praznovanj in verskih obredov, povezanih s svečami. Eden izmed takšnih obredov je Svečnica (2. februar), krščanski praznik, ko se blagoslavljajo sveče. Sveče so bile pomemben del vsakdanjega življenja, saj so ljudem omogočale opravljanje vsakodnevnih dejavnosti kljub pomanjkanju dnevne svetlobe.
Tako ime “svečan” ne izraža le praktične potrebe po svetlobi v tem času, ampak tudi simbolično pomen sveč kot prinašalk svetlobe, topline in upanja na prihod pomladi.
Marec
Ime marec izhaja iz latinske besede “Martius,” ki je bila poimenovana po rimskem bogu vojne, Marsu. Mars je bil pomemben bog v rimskem panteonu, povezan z vojno in kmetijstvom, saj je bil tudi zaščitnik rimskih poljedelcev. Marec je bil prvotno prvi mesec rimskega koledarja in je simboliziral začetek vojnih kampanj in kmetijskih del, kar je bilo značilno za pomladno obdobje, ko so se začele nove sezone.
V rimskem koledarju je bil marec mesec, ko so se začele vojskovanja po zimskem mirovanju, in je bil posvečen Marsu kot zaščitniku vojakov in poljedelcev. Z uvedbo julijanskega koledarja je marec postal tretji mesec v letu, vendar je ohranil svoje ime in pomen, povezan z rimskim bogom Marsom.
Sušec
Slovensko staro ime za mesec marec je sušec. Ime “sušec” izhaja iz slovenskih tradicionalnih poimenovanj mesecev, ki so bila povezana z naravnimi pojavi in kmečkimi opravili. Sušec označuje čas, ko se zemlja po zimskem obdobju začne sušiti in pripravljati na pomladne dejavnosti.
V tem obdobju so kmetje opazovali, kako se zemlja suši in postaja primerna za oranje in setev. Marec je bil mesec, ko so začeli pripravljati polja za novo sezono kmetijskih del. Ime “sušec” tako izraža naravne spremembe, ki se dogajajo v tem času, ko se zimska vlaga umika in zemlja postaja suha in pripravljena za obdelavo.