Le kdo ne pozna prikupnih medvedkov z značilnim črno-belim kožuščkom, ki s čokatim videzom in očarljivim obrazom pritegnejo prav vsakogar. Ste v opisu prepoznali, da gre za pande. Verjetno ste jih že videli v živalskih vrtovih, in veste, da se prehranjujejo z bambusom, na Kitajskem pa veljajo celo za nacionalni zaklad. Več zanimivosti o pandah pa si lahko preberete v spodnjem članku.
Osebna izkaznica:
- Ime: Orjaški panda (Ailuropoda melanoleuca)
- Vrsta: sesalci
- Prehrana: rastlinojedci, folivori (specializirani za uživanje listov)
- Življenjska doba: 20 let
- Velikost: 1,8 metra
- Teža: 90-160 kilogramov
Življenjski prostor
Velikanske pande živijo le v oddaljenih gorskih verigah na jugu osrednje Kitajske, v provincah Sichuan, Shaanxi in Gansu. Živijo v listnatih in iglastih gozdovih z gosto podlago iz bambusa, na nadmorski višini med 1200 in 3500 metri. Za te gozdove, je značilno močno deževje in gosta megla skozi vse leto. Nekoč so pande živele v nižinskih območjih, vendar pa kmetijstvo, krčenje gozdov in drugi razvoj zdaj omejujejo velikanske pande na gore.
Izgled
Za pando so značilna okrogla črna ušesa in črne lise okoli oči, ki izstopajo na belem obrazu in vratu. Črne okončine, rep, noge in ramena so v nasprotju z belim trupom. Vendar znanstveniki še danes ne vedo zakaj taka obarvanost. Ena teorija je, da bi izstopale v gozdu in se lažje našle, druga pa, da kontraste barve omogočajo učinkovito krinko v njihovem zasneženem in kamnitem okolju ter bambusovih gozdovih.
Pande zlahka stojijo na zadnjih nogah in jih pogosto opazimo pri preobratu, valjanju in kopanju. Čeprav so pande nekoliko nerodne kot plezalke, se zlahka vzpenjajo po drevesih in so zaradi svoje podobnosti z medvedi sposobne tudi plavati.
Prehrana
Kljub prilagoditvam v prednjih šapah, zobeh in čeljusti za uživanje bambusa je velika panda ohranila prebavni sistem svojih mesojedih prednikov in zato ne more prebaviti celuloze, ki je glavna sestavine bambusa. Da dobijo dovolj hranil, pande rešujejo to težavo tako, da vsakodnevno pojedo ogromne količine bambusa. Kar 16 ur v dnevu porabijo za hranjenje, pojedo do 18 kg bambusa, izločanje odpadkov pa se zgodi do 50-krat na dan.
Razmnoževanje
Pande so samotarji. Edina družabna dejavnost pand poteka v času parjenja, ki se pojavi vsako leto spomladi, in običajno traja od 1 do 3 dni. Klici in vonjave pritegnejo samce in samice drug k drugemu. Za pande velja počasno razmnoževanje, plodno zrelost dosežejo med štirimi in osmimi leti starosti. Reproduktivne so lahko do približno 20. leta starosti.
Samice velikanke pande skotijo od 90 do 180 dni po parjenju. Mladički pande so ob rojstvu rožnati, brez dlake in slepi. Mladič je 1/900 velikosti svoje matere in velja za enega najmanjših novorojenčkov pri sesalcu glede na velikost svoje matere. Čeprav lahko samice skotijo dva mladička, običajno preživi le eden. Mladiči pande lahko ostanejo pod materinim okriljem do tretjega leta starosti, preden postanejo dovolj samostojni. To pomeni, da lahko samica v najboljšem primeru skoti mladičke le vsako drugo leto. V življenju lahko velika panda uspešno vzgoji le pet do osem mladičev.
Ogroženost
Naravno počasna stopnja razmnoževanja velikih pand preprečuje, da bi si populacija hitro opomogla od nezakonitega lova, izgube habitata s sekanjem gozdov zaradi širjenja kitajskih mest, kmetijskih površin in drugih vzrokov smrtnosti, povezanih s človekom. Do leta 2016 so bili kategorizirani kot ogroženi na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave. Trenutno so, zahvaljujoč številnim prizadevanjem za ohranjanje te vrste in povečanju njihove populacije, na seznamu ranljivih.
Ko pande ne jedo, počivajo. V divjini velike pande običajno dremajo med hranjenjem dve do štiri ure naenkrat. Spijo na boku, hrbtu ali trebuhu, bodisi raztegnjene ali zvite. Medtem ko velika panda počiva, še naprej iztreblja. Večina obdobij počitka traja dve do štiri ure, vendar se lahko v poletnih mesecih poveča na šest ur ali več.
Pande pa niso samo prikupne, so tudi precej zabavne:
Kratka dejstva o pandah
- Pande so odlični plezalci in tako kot drugi medvedi znajo plavati.
- So samotarji in potrebujejo svoj prostor.
- Pande kakajo vsakih 15 do 20 minut. Velika večina njihovih iztrebkov je neprebavljen bambus.
- So zelo pomembne za ohranjanje gorskih gozdov, saj z iztrebki širijo semena, ki pomagajo pri rasti vegetacije.
- Pande ne prezimujejo tako kot drugi medvedi. Ko se približa zima, se odpravijo na nižje predele gozdov, kjer je topleje kot visoko v visokogorju.
- Imajo 6 prst oz. povečano zapestno kost, kar pandam omogoča, da so pri hranjenju precej spretne.
Kje živijo pande?
Orjaški panda živi na zelo majhnem koščku Zemlje, Kitajskem. Na prostem ga lahko najdemo, visoko v gorskih gozdovih, najpogosteje v provincah Sečuan, Shaanxi in Gansu.
Kaj jedo pande?
Pande so vegetarijanci. Hranijo se izključno z bambusovimi listi in mladimi vršički. Približno polovico svojega dneva porabijo za hranjenje. Prežvečijo tudi do 18 kilogramov bambusa dnevno, saj bambus ni pretirano hranljiv, prebavijo pa le petino zaužite hrane.
Koliko tehta panda?
Orjaške pande so približno velikosti rjavega medveda, visoke od 60 do 90 centimetrov ob rami in dolge od 1,2 do 1,8 metra. Samci so večji od samic in tehtajo do 150 kilogramov. Samice pa okoli 90 kilogramov.
Kako se oglaša panda?
Pande se oglašajo predvsem med socialnimi interakcijami. Oglašajo se podobno kot koze ali ovce. So najbolj glasne od vseh medvedov. Včasih tudi čivkajo, trobijo, blejejo in lajajo. Znanstveniki so do sedaj identificirali 12 značilnih zvokov, ki jih oddajajo pande.
